November, december 2008

Objektiv Sigma 70-200 / 2.8 II APO DG Macro HSM


Predstavitev
Ob novici, da je na policah trgovin nov objektiv proizvajalca Sigma, ki je po prebranih komentarjih in testih na tujih forumih res nekaj posebnega, sem bil vesel ponujene možnosti za testiranjem tega objektiva.

Naj ga najprej predstavim:
1400 g težak, širine 86 mm in dolžine 185 mm, solidno grajen objektiv ima popolnoma notranje delovanje, pri spremembah goriščnice in ostrine se zunaj ne premika ničesar. Nosilec za stojalo je znane, hitro snemljive konstrukcije in znotraj obložen s teflonsko oblogo, kar zagotavlja hitro in gladko možnost spremembe iz ležečega v pokončni format.

Prav tako lahko s tem sistemom zelo hitro, le s potegom gumba, objektiv 'osvobodimo' nosilca.
Primerjava velikosti Sigme (na desni) z Minolto 70-200 /4 popularni 'beercan'
Sprednji navoj za filtre je 77mm, precej pogosta dimenzija pri svetlobno močnih objektivih. Na zadnjem delu pa nas čaka malce iskanja pike za določitev položaja vstavitve, ta je namreč nekoliko bolj skrita, kakor smo bili navajeni pri ostalih objektivih. Še ena, bolj opazna pika na vrhu je namenjena drugim bajonetnim nastavkom.

Oba obroča, torej ostrilni in goriščni sta med držanjem objektiva lahko dostopna, oba lahko istočasno obračamo brez spremembe položaja roke, le navaditi se je treba dela z eno roko. Objektiv nam namreč ponuja nekaj novega – ročno korekcijo točke ostrenja. Tukaj mislim na istočasno ročno in samodejno ostrenje, ki ga upravlja poseben sistem zobniških prenosov v objektivu.
Posebej uporabna funkcija pri občasnih težavah zaradi 'lovljenja' ostrine pri neugodnih objektih (linije, moteči objekti spredaj itd) Kontrola nad ostrenjem je s tem krepko olajšana, vendar se je tega potrebno navaditi, sicer bo kakšen hitri 'objekt' tudi kaj hitro - ušel. Sončna zaslonka je znanega, izrezanega tipa, značilnega za objektive z negibno prednjo lečo. Na zaslonki so vse potrebne oznake za montažo in demontažo v obeh položajih, kar je čisto simpatični dodatek.


Testiranje
( klik na slike za povečanje )

Ker pa je tehničnih testov dovolj drugje, smo se trije uporabniki Sony Alpha aparatov dogovorili za nekoliko drugačen – terenski pristop k spoznavanju objektiva.V sicer dobrih, vendar pa ne tudi idealnih pogojih (rahlo megleno) smo se odpeljali do začetka letališke steze na Brniku in kar tam našli dovolj možnosti za različno uporabo tega objektiva.

Uporabili smo ga z A100, A700 in A900, kjer je bila edina razlika pri A900, zaradi polnega (FF) tipala v širini kota zajema, sicer pa ni bilo razlik v delovanju objektiva.

Vsi trije smo bili ob prvem stiku presenečeni nad hitrostjo in skoraj neslišnim ostrenjem, ki je posledica ultrasoničnega načina, ki ga uporabi ta objektiv. To pomeni, da motorček v aparatu počiva, električni sistem v objektivu pa naredi kar je potrebno. Ker do takrat s tem načinom pogona ostrenja nismo bili ravno 'domači', je bilo presenečenje razumljivo. Tudi že prej omenjena možnost dodatnega ročnega popravljanja ostrenja potrebuje nekaj časa, za privajanje.
Na stojalu in s sistematičnim slikanjem ob enakih pogojih, smo ugotavljali, pravzaprav bolj iskali razlike med posameznimi nastavitvami goriščnice, zaslonke in uporabe dveh različnih aparatov – A700 in A900.

A700-70mm f=2.8


A900 70mm f=2.8
Pomemben podatek za lastnike A900: objektiv tudi pri popolnoma odprti zaslonki in v širokem kotu komaj opazno vignetira, nekoliko temnejši vogali so opazni pri resnično pozornem opazovanju in primerjanju s posnetkom pri bolj zaprti zaslonki.

Med tem pa so seveda pristajala tudi letala, preskus uporabe objektiva tudi pri slikanju takšnih objektov, pa je na trenutke prekinil sistematično slikanje.
Da bi lahko ocenili uporabnost in kvaliteto te nove Sigme, smo ji ob bok postavili še starejšo sestro – Sigmo 70-210 / 2.8. Tudi ta je hitra, vendar precej glasnejša, kvaliteto posnetkov pa sem primerjalno naredil že pred tem. Razlike so predvsem v drugačni kromatski aberaciji in najmanjši oddaljenosti slikanja, ki je pri novi manj kakor en meter, pri stari pa nekaj nad dva.In seveda možnosti poprave ostrenja ki je stara Sigma nima. Drugih opaznih razlik v kvaliteti slik ni bilo opaziti.

Razumljivo da je zanimiva tudi primerjava posnetkov pri različno zaprti zaslonki, zato sem kasneje to naredil še sam. Opazne, čeprav minimalne razlike so v sredini, na vogalih pa je razlike nekoliko več, predvsem pri popolnoma odprti zaslonki. Kljub temu je večina posnetkov narejenih pri zaslonki 2.8 pravzaprav najostrejših, predvsem to velja za panoramske motive.

Vzdolžni izrez osnovnega motiva

100% izrez sredine

100% izrez desno

Nekateri rezultati pa so bili prav presenetljivi, posnetek ki sem ga naredil iz Ljubljanskega Gradu v mestno jedro je kljub nekoliko meglenemu ozračju, vreden ogleda.

Posnetek je narejen v RAW-u in pri pretvorbi sem le malo dodal ostrino in nasičenost.

Zmanjšan original (USM, levels)

100% izrez

Proizvajalec sicer opozarja, da je uporaba telekonverterjev omejena na novejše primerke teh dodatkov, kljub temu pa sem dokaj uspešno uspel uporabiti tudi starega – Kenka 1.5.
Težava je le v tem, da mu je treba malce 'pomagati' pri iskanju točke ostrenja, kar je zaradi dejstva, da ima ta Sigma možnost istočasne uporabe ročnega in avtomatskega ostrenja, zelo enostavno, seveda pa ne tako hitro, kakor bi lahko bilo brez te omejitve. Kvaliteta posnetkov je le minimalno slabša, vidna pa šele pri vsaj 3-kratni (300%) povečavi polne velikosti posnetkov.

200mm, f=7.1, 1/500

200mm+TC, f=7.1, 1/500
Ker objektiv nosi tudi oznako 'macro' in je njegova sposobnost s tem precej razširjena, me je zanimalo, kako se obnese pri teh, bližinskih posnetkih. Razdalja od plišaste igračke je bila manj kakor en meter, uporabil pa sem še dodatno bliskavico Minolta 3600 HSD s senčnikom in v brezžičnem načinu (wireless):

70mm, 1/125 f=8

200mm, 1/125 f=8

100% izrez 200mm


In če je možen macro, potem je možno uporabiti tudi vmesne (macro) obročke.
Prav to sem poskušal že na samem začetku druženja s to Sigmo in rezultat je lahko za večino naravoslovonih fotografov
razveseljiv - gre.
Macro obroček je debeline 20mm, oddaljenost cca 40cm, velikost popka cca 20mm, slika je pomanjšana, USM, kontrast:

200mm+obroček, 1/80, f=8, ISO 200

100% izrez originala


Zaključek

Ko sem se nekaj dni družil s Sigmo 70-200/2.8 II, sem ugotovil, da je to objektiv, ki mi nudi veliko, cena pa ni pretirana, v primerjavi s konkurenco celo skoraj najnižja (le 1€ višja od Tamron-a).
Njegove sposobnosti hitrega , tihega ostrenja, velike svetlobne moči in možnost bližinskih posnetkov so pravzaprav tisto, kar z lahkoto prepriča marsikaterega naravoslovnega ali športnega fotografa.
Zato sem ga brez predolgega razmišljanja kupil in še danes, ko zaključujem ta prispevek, po posnetih blizu 1000 posnetkov ugotavljam, da je bila moja odločitev odlična.
Več v tem razponu goriščnice pravzaprav sploh ne potrebujem.


100% izrez desne slike

70mm, 1/200 f=9 ISO100

Nočni posnetek ulice
70mm 1/3" f=2.8 ISO1600