November 2011
SONY NEX 7
Na začetku moram zapisati, da je bil aparat na testiranju še v pred-produkcijski izvedbi in da ga od dneva, ko to pišem na policah še nekaj mesecev verjetno ne bo. Ugotovitev, ki se je izoblikovala po nekaj dneh intenzivne uporabe pa je: zanimiv, uporaben, majhen Nekaj posebnosti, ki jih ima in se razlikujejo od tistih, ki jih poznam od drugih aparatov pa je takšnih, da bom morda pri pisanju o njih preveč kritičen. Verjetno bi potreboval več časa, da bi mi postali domači in bi jih lahko z lahkoto uporabljal. OPIS (in moje mnenje ob njem) Ohišje deluje izredno dovršeno, trdno in (skoraj) vse na njem je narejeno s premislekom in ob upoštevanju ergonomije, ki kljub majhnosti ni problematična. |
|||
 |
|||
Če pričnem z opisom na levi – elektronsko kukalo je na takšnem mestu, da bo marsikomu olajšalo uporabo, v nasprotju z nekaterimi drugimi aparati, tukaj nos ni ovira. Nastavitev dioptrije je nekoliko drugačna, vendar dovolj občutljiva za +/- oči. Pogled v okular pa nam razkrije izjemno široko polje, primerljivo z FF aparati. Kvaliteta slike v kukalu je opazno boljša od prejšnje generacije, večja ločljivost naredi svoje. Na vrhu ohišja je standardni Minolta/Sony bajonetni priklop za zunanjo bliskavico, uporaba vseh bliskavic, ki delujejo na digitalnih Minolta/Sony torej za tiste, ki bi to želeli, torej ni problem. Potem pa vidimo gumb s simbolom bliskavice. Vendar se izkaže, da to ni nič drugega, kakor zaklep za sprostitev bliskavice, ki se požene iz ohišja na nekoliko nenavaden način. Očitno je razlog v čim večji oddaljenosti, sicer popolnoma skrite bliskavice od ohišja, posledično pa manj možnosti za 'rdeče oči' na portretih in sence zaradi objektiva. Žal ta zaklep deluje tudi pri ugasnjenem aparatu, kar pomeni, da obstaja veliko možnosti nenamenskega odpiranja, posledično pa tudi okvare (loma) mehanizma. Naslednji gumb je namenjen predogledu posnetkov, na pravem mestu in uporaben tako, kakor se pričakuje. Po pritisku lahko pogledamo posneto na glavnem ekranu, ali pa v kukalu s podatki ali brez in v pogledu skupaj s histogramom. Gumb za njim s stikalom ima dve možnosti: v položaju AF/MF se ob pritisku nanj in istočasnem obratu obroča za ostrenje na objektivu (velja samo za NEX objektive) zajeta slika poveča za faktor 5,9. Precej uporabna funkcija v večini primerov, ko imamo dovolj časa za kadriranje. V položaju stikala na AEL pa tipka omogoča zaklep merjenja. Nad tem gumbom pa je že prvo kolesce za kontrolo nastavitev. Poleg njega je še eno kolesce, enake oblike, z njim prav tako nastavljamo pogoje posnetka, v različnih programih (PASM) se njegova funkcija spreminja. Deluje tudi pri panoramskem programu, v pred nastavljenih scenskih načinih in iA funkciji pa ne. Malo me je motilo, da sta obe vrtljivi kolesca gladki, vendar se je izkazalo, da vrtenje ni problem. Na skrajni desni zgoraj je gumb za vklop video snemanja, ki je na tako nesrečnem mestu, da ga lahko nehote stisnemo. Kar se je meni dogajalo ves čas, navada drže z desno roko pri prenašanju vklopljenega aparata, je premočna. In seveda se je 'posnelo' kar nekaj filmčkov ne namenoma. Posebne škode zaradi tega seveda ni, le baterija bo morda malce manj vzdržala. Ocenjujem, da je to največja napaka v ergonomiji in razmestitvi stikal pri tem NEX-u, posebej še, ker je prostor med okularjem in gumbom bliskavice prazen. |
|||
|
|||
 |
Brskanje po menijih je omogočeno s stranskim obročem in potrjevanje s srednjim gumbom. To brskanje pa je poglavje zase. nekajkrat sem šele po par minutah našel nastavitev, ki sem jo potreboval, bila je ponavadi drugje, kakor bi pričakoval. |
||
| Na zgornjiem, sprednjem delu ohišja je stikalo vklopa, v njem pa sprožilni gumb, poleg pa zanimiv gumb za nekaj uporabnih funkcij. Prva je uravnavanje beline, to pa je rešeno na grafično izjemen način, ob spreminjanju osnovnih pred-nastavljenih belinah imamo še možnost kontrole barvnega uravnavanja. Naslednji pritisk tega gumba nas pelje v možnost kompenzacije osvetlitve in nastavitve dinamičnega razpona. Še en pritisk in smo v funkciji izbire povečevanja posnetka pred zajemom, pri naslednje kliku pa v funkciji izbire pred nastavljenih barvnih vrst posnetka ( standard, sephia, vivid itd) Skratka – gumb ki ima izjemno veliko uporabnih možnosti. |
 |
| Ob tem moram posebej poudariti, da so opisi funkcij pri posameznih kolescih in gumbih tisti, ki jih ima aparat pri tovarniških nastavitvah. Vse to pa lahko programsko spremenimo po svojem okusu ali potrebah. UPORABA IN REZULTATI Naredil sem kar nekaj sto posnetkov v različnih pogojih in situacijah, največ z uporabo priloženega objektiva (18-55 3.5-5.6) z optično stabilizacijo, nekaj pa tudi z uporabo adapterja LA-EA2, ki omogoči uporabo vseh vrst Minolta/Sony objektivov. Naj takoj zapišem, da delujejo vsi, tudi Sigme vseh vrst, vsaj v mojem primeru ni bilo nobenih 'štrajkov'. Zelo uporabna je v primerih 'ročnih' objektivov možnost nastavitve označevanja ostrenega objekta (peaking), če to kombiniramo s povečevanjem, je skoraj nemogoče zgrešiti. Kljub svoji majhnosti se aparat lepo drži v rokah in fotografiranje z njim je enako zadovoljivo na oba načina – s pogledom preko iskala ali na ekranu. Do sedaj je bilo o kvaliteti posnetkov in primerjavah vseh vrst napisano na različnih forumih, v različnih testih, že veliko, zato bo ta del mojega prispevka bolj kratek. Ker sem le v primeru enega programa uspel na nek, ne preveč uporaben način pretvoriti posnetek iz ARW-ja, sem večino njih naredil v JPEG-u. V različnih pogojih, z različnimi nastavitvami, vendar še daleč ne z vsemi, ki jih ta aparat ponuja. Posebnih presenečenj ni bilo, tako pozitivnih, kakor tudi negativnih. Težava pri visokih vrednostih ISO nastavitve, ko JPEG postane pretirano plastičen pa je očitno ponoven problem programja v aparatu, morda pa tudi velikosti (24 Mp) tipala. Nekoliko se po testu pri Luminous Landscape ta težava zmanjša, z uporabo ARW-ja, vendar je po mojem mnenju to nekaj, kar bo moral Sony še rešiti. Lahko da s posodobitvijo programskega dela, ali pa pri kakšnem novem modelu aparata. VIDEO Posnetek je primerljiv z ostalimi video posnetki Sony-jevih aparatov, v formatu 16:9 pa tudi enako velik, kakor posnete slike, torej dodatnega rezanja velikosti ni. Dolžina posnetka je v skladu s pravili, ki vladajo v EU omejena na slabih 30 minut. Zelo koristna funkcija pri video snemanju je redukcija šuma (wind noise reduction), kar zvočni zapis očisti tudi nadležnega šumenja pri avtomatskem ostrenju. Objektiv, s katerim sem največ uporabljal aparat ima proti stresni mehanizem, zato so tudi video posnetki v veliki meri lahko gladki in jasni, čeprav so narejeni 'iz roke'. Na koncu pa kljub vsemu še nekaj posnetkov, le tako za 'občutek': |
Tole seveda ni SAMO Sigma 150-500, če natančno pogledate, je nanjo priklopljen NEX-7 preko adapterja
'Razglednica' je lahko z uporabo nastavitve DEEP izredno barvita in atraktivna...
... ali pa ob standardnih nastavitvah in meglenemu vremenu prikažejo turobnost dneva.
Če pa ugotovimo, da je objektiv 'prekratek', nam datoteka v tolikšni velikosti, kakor jo posnamemo,
omogoča zelo velike izreze. In kar naenkrat imamo v roki aparat z velikom razponom goriščnice.
Ob - razumljivo - nekaj nujne obdelave v programu:
Iz širokega posnetka lahko dobimo:
Čisto spodobno fotografijo detalja, ki bi ne bila prav nič vprašljiva ob tisku na format 10x13
Če zaključim: |
Likar Aleš
