Natanko po enem letu je Sony predstavil dva nova, dolgo pričakovana aparata: A65 in A77.Večina je nestrpno pričakovala A77, saj v tem segmentu Sony ni imel ničesar novega že kar 4 leta.

Ker pa je A77 neke vrste naslednik A700, še prej pa Minolte 7D, tema dvema aparatoma pa sem se pred enim letom odpovedal, me je bolj zanimal Sony A65. Razlog je seveda v tem, da že dobro leto uporabljam A55 in mi v vseh pogledih maksimalno odgovarja. Kljub temu pa me je zanimalo, če kaj pridobim z novim nakupom, zato sem se dogovoril za preskus, ki mi ga je prijazno omogočil Sony Slovenija.

Vendar ta moj zapis ne bo predstavitev aparata, temveč v največji meri moje ugotovitve ob primerjavah z A55.

Opis

Velikost ohišja je v primerjavi z A55 nekoliko večja, kljub temu pa mi še vedno manjka malenkost v višini oprijema. Oprijem je ergonomsko prijeten, ker sem navajen uporabe A55 mi tudi razpored gumbov in ostalih elementov nastavitve odgovarja.



Občutno večji je ekran, njegova ločljivost je sicer enaka, zaradi velikosti pa so črke menijev nekoliko večje. Vrtenje je omogočeno tako, kakor pri A55 v vse smeri in to, kar mi je pri NEX-u 7 manjkalo – lahko se ga zapre. Za moj način uporabe, ko skoraj ves čas uporabljam le ekranček v iskalu, je to pomembno.

Pogled skozi iskalo pa odpre nov svet. Če je pri A55 polje pogleda obrobljeno s črnim robom, tega pri A65 ni in občutek pogleda je presenetljivo podoben tistim na SLR analognih aparatih, ali DSLR-jih polnega formata. Tu je A65 daleč pred A55. Možnosti kontrole in nastavitev v iskalu so skoraj enake, manjka le indikator tresljajev, ki so ga pri Sony-ju očitno ocenili za nepomembnega in izpustili.

Akumulator je enak tistim v ostalih Sony Alpha aparatih, kar pomeni, da je v primerjavi z A55 vzdržljivost podvojena. Prav tako je enako, kakor pri ostalih ohišjih tudi pri A55 reža za kartice dostopna iz ene strani, ostale vtičnice pa z druge.

Pri gumbih in obročku za nastavitve je prva razlika, ki mi ni bila všeč – ISO se je preselil na vrh ohišja, tam, kjer pa sem te nastavitve navajen na A55 je sedaj (zame) precej neuporabno iskanje pred-nastavljenih efektov.
Sprožilec je solidno odziven, razlika v glasnosti pa občutna, to je rezultat nove tehnologije – elektronskega zaklopa, kjer je sedaj slišen le še en klik.

O samih menijih ne bi izgubljal besed, nekaj koristnih dodatkov, kakor je ta z natančno nastavitvijo ne samo beline, temveč tudi barvnih odtenkov je ena od koristnejših dopolnitev.

Primerjave posnetkov

Posnetki, kjer bomo uporabili celoten zajem, torej brez izrezov, se v veliki večini ne razlikuje od tistih iz A55. Velikost datoteke je seveda pri največji nastavitvi ustrezno večja, kar pa v primeru izenačevanja posnetkov med aparatoma ne prinese nobenih večjih vidnih rezultatov.


Polni zajem z A55 in objektivom 70-400, pomanjšano na 10%


Enak kader posnet z A65 in istim objektivom, ob enakih osnovnih nastavitvah, razlike se pojavijo pri izrezih, kjer je razumljivo, pri večji količini podatkov več možnosti za uporabo le dela posnetka.


Razlika je očitna in prednost A65 velika...

Ima pa velikost datoteke (tipala?) tudi svoje slabe strani, ena je vsekakor šum pri visokih ISO vrednostih, posledično pa so zaradi (ponovno !) slabega programskega dela pri JPEG-u posnetki videti plastificirani.

Drug problem je v večjih zahtevah pri velikostih spomina, kjer je v A65 interni spomin odločno premajhen in ne nazadnje porabe prostora na karticah, disku računala ali drugega shranjevalnega medija. Tukaj se pojavi še dodatna težava – kartice, ki niso zelo hitre bodo povzročile počasno zapisovanje posnetka, kar aparat zapiše z obvestilom 'procesing'.
Včasih pa nam bo prav ta velikost tipala in posledično datoteke polepšala dan:
Fotografiral sem na Zbiljskem jezeru, objektiv je bil Tamron 18-250, zanimiva ptica pa ne prav blizu:



Nato sem pogledal posnetek na domačem ekranu in ugotovil, da se da marsikaj, močan izrez, minimalno popraviljena kvaliteta in nastane to:


Fotografija, ki jo lahko označim za uspešno in obenem zanimivo.

Razumljivo, da sem aparat preskušal v več situacijah, posnetek ki je nastal v Piranu pa mi je še posebno všeč, morda tudi zaradi kraja samega:

Po podatkih o notranjem spominu (buffer) ki naj bi bil sposoben 'sprejeti' precej manj posnetkov, kakor je to pri A55, sem razumljivo poskusil tudi to.

Da bi ugotovil kolikšno je število posnetkov, ki jih je še možno narediti v zaporednem fotografiranju (10/s), sem sledil kamionu:



Več zaporednih posnetkov kakor prikazanega števila (18) mi ni uspelo narediti, primerjalno jih lahko A55 začasno shrani skoraj enkrat več (34)
Ko je potreba po hitrih zaporednih posnetkih, postane to kar velik problem. Škoda. Morda bo s kakšno od naslednjih nadgradenj rešeno tudi to.
A65, ki sem ga uporabljal je imel programsko verzijo 1.03, sedaj ko to pišem, pa je na voljo že 1.04, menda je nekaj problemov rešenih.

Moj zaključek

A 65 je v vstopnem razredu zelo zanimiva izbira, vsaj toliko, da resno razmišljam o nakupu. Ker mi je zajem posnetkov, kjer izrezi naredijo željen posnetek večkrat pomemben (naravoslovna fotografija) je ta njegova prednost verjetno odločujoča.



Aleš Likar