September 2010


SONY ALPHA A55

V petek, 10 septembra se mi je ponudila priložnost preskusa fotoaparata Sony Alpha A55 in ob njem še manjšega brata A33. Ker oba ponujata veliko novih možnosti, sta vzbudila moje zanimanje že takoj ob najavi, torej nekaj tednov prej.
Tudi vsa do takrat zapisana mnenja so dala slutiti, kako gre za izjemno uspešen skok v tehnologiji, občutek, ki ga je podelitev najvišje ocene (GoldenAvard) na spletni strani Dpreview samo še potrjeval.
Prvi vtis, ki sem ga dobil takoj po odprtju škatle in vrtenju v rokah je bil manjše razočaranje zaradi velikosti, predvsem višine oprijemnega dela. Verjetno je bil ta občutek še toliko bolj izrazit ob dejstvu, da že dolga leta uporabljam bistveno večje zrcalno-refleksne fotoaparate, Minolto 7D in Alpho 700. In v teh prvih trenutkih sem na A55 še vedno gledal kakor na klasičen zrcalno refleksni aparat. Že po nekaj urah uporabe, pa sem ta pogled nekoliko spremenil – kombinacija zrcalno refleksnega aparata ( DSLR-ja ) in naprednega kompaktnega aparata je obdržala prednosti obeh, ob tem pa je žal nekaj škode utrpela ergonomija.
Prednost omenjene kombinacije v veliki meri to hibo izniči in samo od uporabnika je odvisno, s kolikšnim razumevanjem bo sprejel ta kompromis.


Zunanjih vidnih razlik, razen napisa ni, vse je v sposobnostih in dodatkih

Sicer pa je vse, kar dodatno ponuja A55 samo pozitivno. Mislim predvsem na živo sliko na ekranu, ki je gibljiv in se pri ne-uporabi lahko zapre in seveda izključi. To postane pomembno zaradi porabe energije, ki je res precejšnja (ali pa je priložen akumulator preslab), tako da varčevanje ni nepomembno.
Kako je s preostankom kapacitete akumulatorja lahko ves čas spremljamo v izraženih procentih, malenkost ki pri majhnih porabah (recimo pri A700) ni tako zelo pomembna, pri A55 pa sem večkrat pogledal na padec kapacitete. Mimogrede, lastniki ostalih znamk si še kako želijo imeti to možnost, ki pa jo v tako natančni obliki ponuja le Sony pri Alphah.

Ergonomija gumbov je v veliki meri domišljena, pravzaprav za nobenega od njih ne morem zapisati da ni na logičnem in dosegljivem mestu in zelo hitro sem se navadil na njihov položaj. Različna poglobljenost gumbov zagotavlja lažje razlikovanje ob otipu, kar je pri gumbu za brisanje posnetkov in video snemanje koristen detajl.

Izbirno vrtljivo kolesce nam ponuja dodatne možnosti, ki jih do sedaj ni bilo videti – panoramo in pametni 'avto+' način. Ob seveda že običajnih in prej uporabljenih možnostih PASM, SCN in izklop bliskavice. Morda manjka opcija lastnih nastavitev (MR), ki pa verjetno za veliko večino uporabnikov sploh ne bi bila zanimiva.

Nato sem pričel spoznavati menije in možnosti nastavitev, ki jih ponujajo.
Prvo spoznanje, ki pa ni zbledelo vse do konca druženja – bistveno boljše kakor vsi do tedaj meni domači meniji vseh mogočih znamk, od Olympusa, Panasonica, Nikona in Canona, pa vse do tega trenutka najbolj prijaznim vmesnikom, ki ga je imel HP 945. Amaterskemu fotografu, ki se nima namena in volje do popolnosti naučiti vseh možnosti tehnike, ponujenimi s strani posameznega aparata, bodo dodatni teksti v meniju, ki obrazložijo posamezno spremembo v veliko pomoč, tisti ki pa tega ne potrebuje, bo lahko to možnost izključil.


Na obeh LCD ekranih pri nastavljamu lahko preberemo kaj ta nastavitev pomeni

Naslednja novost, ki je sprožala pri posameznih komentatorjih zelo različna mnenja in s tem razumljivo vzbujala tudi moje precejšnje pričakovanje je bilo elektronsko iskalo. Ker sem v preteklosti veliko fotografiral s to vrsto iskala (HP945, Minolta 7i, Minolta A1) sem pričakoval nekaj podobnega, morda nekoliko bolj izpopolnjenega tudi v iskalu A55.
Prvi pogled (in vsi naslednji) preko iskala pa je bil enostavno šokanten – slika je jasna, velika, občutek da gledaš elektronsko sliko je vse prej kakor problematičen. Ko se k temu doda še možnost predogleda posnetka, skupaj z njegovim povečevanjem, ostrenje pred posnetkom z uporabo povečevanja in dejstvo, da močna svetloba okolice uporabe menijev ne moti več, potem lahko zapišem, da je to iskalo za uporabnike mojega profila velikanska prednost. Prednost ki zanesljivo odtehta tudi edino pomanjkljivost, ki sem jo uspel najti – pri serijskem slikanju je slika za malenkost zaostajala.

Dobrodošla novost je merilo horizonta, ki pokaže fotografu vodoravnost in s sredinskimi črticami
tudi naklon horizonta (Ozadje na gornji sliki je namenoma zamegljeno!)

Zvok zaklopa ob posnetku je precej drugačen, tišji, odsotnost premika ogledala naredi svoje. Ob serijskem fotografiranju v maksimalni hitrosti 10 posnetkov v sekundi, pa zvok močno spominja na tistega iz veliko dražjih, profesionalnih aparat.

Ker se je nekaj dni prej, preden sem pričel s preskušanjem, pojavila novica iz strani Sigme, kako naj bi njihovi stari objektivi z "A" bajonetom imeli probleme pri uporabi na A33 in A55, je tudi ta novica še dodatno dvignila moje pričakovanje.
Obvestilo so še dodatno začinili z možnostjo, da nekaterih starejših objektivov ne bodo mogli nadgraditi, kar se je prebralo precej problematično. Ne vem sicer, kateri so tisti Sigmini objektivi, ki naj bi imeli problem, vsi, ki jih imam sam, so delovali brez omenjenega obvestila »camera error«.
Preskusil pa sem: 50-500/4-6.3, 150-500/5-6.3, 70-200/2.8, 18-200/3.5-6.3, 28-70/2.8 in 24/2.8, torej vse objektive znamke Sigma, ki jih imam. Ker naj bi imeli težavo predvsem pri kontroli zaslonke, je bilo logično z vsakim narediti nekaj posnetkov pri različnih nastavitvah.
In njihovo delovanje se ni v ničemer razlikovalo od delovanja objektivov Sony, Minolta in Tokina.

V teh petih dneh, kolikor sem imel oba fotoaparata, sem poskušal preskusiti kar se da veliko različnih zvrsti fotografiranja, z namenom ugotavljanja, kje so prednosti in kje morda slabosti v različnih situacijah.


Prvi vtisi so se nabirali na Ljubljanskem Gradu ( klik na sliko odpre original, cca 3.5Mb)

Posnetki POKRAJINE so razumljivo odvisni od kvalitete objektiva. A55 je bil v tej zvrsti popolnoma primerljiv
z vsemi ostalimi zrcalno-refleksnimi aparati, ki jih uporabljam (KM 5D, KM 7D, A700), z že omenjeno dodatno
opcijo »panorama« pa se odprejo nove možnosti.
Ta način omogoča takojšen panoramski posnetek, z uporabo dovolj širokega kota tudi 360°. To opcijo sicer poznam že iz drugih, predvsem kompaktnih aparatov (Olympus 7070, Canon A80, Nikon 4500), nobeden od njih pa ni kontroliral prelaganja posnetkov na ta način, kakor to gre pri A55. Ob 'prehitevanju' vas aparat na to opozori in prekine slikanje.
Zanimivo in koristno, prav tako kakor vgrajen satelitski sprejemnik(GPS), ki vpiše koordinate v exif fotografije in s tem omogoči kasnejšo določitev lokacije v programu GoogleEarth.


Panoramski, v aparatu sestavljen posnetek (klik na sliko odpre original cca 4Mb)


NARAVOSLOVNI posnetki so lahko ob pravilni uporabi možnosti aparata lažje izvedljivi in pravilno ostreni, tu mislim predvsem na uporabo opcije povečevanja posnetka pred zajemom. Če ob tem uporabimo še nekaj ročnega ostrenja, bo želen posnetek precej lažje dosegljiv, kakor bi bil z običajno vrsto DSLR-ja


V večernem soncu fotografirana postovka, kljub neprimernemu (sicer odličnemu), objektivu za to zvrst
fotografiranja, SAL 16-80/3.4.5, je posnetek solidno uspel. (klik na sliko odpre original cca 3.5Mb)


Nekaj posnetkov sem naredil z uporabo Sigme 150-500, tudi zaradi preskušanja resnosti novice o nezdružljivosti. Napak v celem dopoldnevu nisem opazil - objektiv in A55 sta se odlično razumela


Labod na Zbiljskem jezeru je ponudil svojo uslugo poziranja. (klik odpre original cca 5.7Mb)


Za bližinske, oziroma MACRO posnetke pa vrtljiv zaslon odpre nove možnosti, tako za kontrolirane posnetke iz tal, kakor tudi za težje dosegljive objekte. Živa slika na ekranu ob sprotni že omenjeni možnosti kontrole ostrenja s povečevanjem, tako zvrst fotografije olajšajo.


Poskus bližinske fotografije, ki pa ni najbolje uspel, vendar mi je kljub temu pokazal,
kakšne možnosti ponuja povečevanje pred zajemom (klik za original cca 2.6Mb)


Aparat sem imel skoraj na tleh in Kali ni bilo čisto vse jasno...

NOČNI posnetki so ob uporabi visokih ISO vrednosti, kjer A55 nima težav vse do 3200 ISO, zopet odvisni od nastavitev, ki so lahko ročne ali pa je aparat nastavljen na ustrezen scenski način. Če se odločimo za ročne nastavitve, je kvaliteta posnetka še bolj kakor drugje odvisna od pravilne izbire.
Višje vrednosti ISO lahko uporabimo tudi z zanimivim načinom, ko se sproži nekaj zaporednih posnetkov ('Multi frame NR') in aparat sam kar se da najbolj kvalitetno združi dobljene podatke v en posnetek.
Tako združen posnetek je kvalitetnejši in primerljiv s posnetkom pri vsaj dve stopnji manjšim ISO. Ker lahko na ta način ustvarimo posnetke pri vseh ISO vrednostih, je po vsem kar sem poskušal še najbolj uporaben 'Multiframe' pri ISO 1600.
V takih pogojih živa slika na obeh ekranih pokaže svojo ogromno prednost, za razliko od pogleda preko klasičnega okularja s prizmo, aparat na osnovi nastavitev predogled osvetli ali potemni. Prednost, ki bo marsikateremu amaterju pomagala k pravilnim nastavitvam.


Nočni posnetek okolice, uporabljen ISO 3200 (klik na sliko odpre original 4Mb)

Posnetki športne ali kakšne drugačne AKCIJE pa bodo predvsem po zaslugi izredne hitrosti zaporednih
posnetkov (10/sek) zabeležili tisto, kar smo želeli zajeti in je bilo v nekem trenutku zanimivo.
Nekaj težav v tem načinu mi je povzročal rahel zamik posnetkov, ko je objekt v realnem času za malenkost pred tistim, ki ga vidimo na ekranu. Rešitev je v treningu, že po nekaj poskusih sem uspel obdržati hitro premikajoči avtomobil ves čas v zajemu posnetka. Ostrenje pa je bilo sprotno in neverjetno točno - vsi posnetki so pravilno ostreni.


Prikaz zajema pri zaporednem fotografiranju, hitrost avtomobila je bila cca 60 km/h

Vse omenjene zvrsti fotografiranja in še nekaj dodatnih, lahko nastavimo direktno z izbiro scenskega načina,
kjer bo aparat sam poskrbel za večino nastavitev, ali pa ga nastavljamo sami in tako dodamo možnost nekoliko večje kreativnosti od standardnih vrednosti.

Poskušal sem narediti tudi nekaj posnetkov z uporabo zunanje bliskavice v brezžičnem načinu (wireless) in tudi uporabo krajših časov (HSS), kar je vse delovalo normalno, brez omejitev.


Za preizkuse sem uporabil dobro, staro 3600 HSD

VIDEO snemanje ima več možnih nastavitev, poleg velikosti posnetka tudi še vse ostale funkcije za nastavitev kvalitete. Med snemanjem aparat avtomatsko ostri, kar pa je pri večini objektivov precej glasna zadeva, slišimo jo v posnetku.
Ta zadrega je rešljiva na dva načina, z uporabo zunanjega mikrofona, ali pa z uporabo objektivov s samostojnim ostrenjem. Seveda pa je še možnost ročnega ostrenja, kjer tega problema razumljivo ni. Ker je A55 v osnovi fotoaparat in ne videokamera, je lahko sprejemljiva omejitev dolžine posnetka. Pri vklopljenem proti-stresnem delovanju tipala, je dolžina okrog 8 minut, brez tega vklopa in ob primerno veliki kapaciteti kartice, pa 30 minut.


Vzorčni posnetek sem naredil kar v šolski delavnici. Za polno kvaliteto ogleda predlagam
razširitev velikosti na cel ekran in nastavitev kvalitete na vmesniku youtube-a na 1080

To je le nekaj možnosti, ki sem jih uspel v teh nekaj dneh raziskati, ostalo je še marsikaj, recimo 3D ogled posnetkov, ki je možen le na tej opciji prilagojenem ekranu. Kar pa pride na vrsto kdaj kasneje.
Ker sem imel na voljo oba aparata, torej A33 in A55, sem nameraval narediti vzporedno primerjavo,žal pa se je izkazalo, da je A33 pred-produkcijski model (serijska številka 000036) in bi bile primerjave z A55 nesmiselne.

Če naredim zaključek: verjetno Vam je ob prebiranju tega teksta že postalo jasno, kako navdušen sem bil ob spoznavanju in testnih posnetkih vseh vrst. Ves čas sem pričakoval, kje je tisti 'veliki' minus, ki me je že nekajkrat presenetil pri testiranjih ali pa kasnejši uporabi različnih fotoaparatov in ostale fotografske opreme

Tokrat v petih (5) dneh večjega minusa ni bilo (le nekaj manjših, že omenjenih) in mirno lahko dam oceno aparatu: odlično (5).

In to je tudi zapisano v imenu Alphe A55.

Aleš Likar