Zaščita masivne jedilne mize - javor

[ljubitelj]

Pozdravljeni!

Sem nov na forumu.
Zelo vesel, da tak forum obstaja.
Sem ljubiteljski ustvarjalec z lesom, brez veliko znanja,
ker sem sicer akademski slikar in arhitekt.

Trenutno končujem oblikovanje lesene
jedilne mize. Je malo svojstveno oblikovana, iz javorja, z velikimi (ponekod širokimi tudi do 1 cm) fugami, zapolnjenimi z akrilnim kitom jub.
Kit je precej slab in občutljiv na raztezke - poka, je zelo neelastičen.
Tega nisem prej vedel, zdaj ko je končano, pa sem opazil.
Mere so 80 x 140. Sestavljena je iz treh 27 mm suhih javorjevih desk, vmes pa so do 1 centimetrske prej omenjene fuge.
Spodaj je pričvrščena s hrastovimi letvami.

Želim si (naročnik), da bi bila miza zelo odporna,
da bi po njej lahko polivali rdeče vino,
da bi kdaj padel pribor nanjo... pač maksimalna možna odpornost,
da bi se čim manj raztezala, upogibala,
da bi bil lahk čimbolj naraven ali vsaj okolju in človeku čimbolj prijazen, nehlapljiv, brez vonja...

Sprašujem vas, če imate kakšno idejo kateri lak naj uporabim? Čimbolj konkretno.

Poskusil sem že z bio lakom za čolne, iz res samih naravnih snovi,
lepo diši (ima eterično olje pomaranče), vendar vidim da ni preveč močan,
in še po tednih je lepljiv.

Ne vem, ali smem na tem forumu pisati ime izdelkov?

Hvala, lep dan želim

[ales]

Pozdravljen in dobrodošel!
Seveda se lahko piše imena firm, povezave do drugih strani ali kaj podobnega.

Akrilni kit je verjetno počil, če je bil naenkrat nanesen v kompletni količini, se je pri osušitvi pač nekoliko skrčil.
Drugi razlog pa je morda tudi v pritrditvi plošče. Problem pri javorju (in tudi pri večini ostalih lesovih) je, da se pri različnih stopnjah zračne (!!!) vlage, torej vlage v prostoru razteza in krči.
Za površinsko obdelavo, ki bi bila naravna, istočasno pa nepropustna za tekočine (rdeče vino) bi morda iskal variante z voski. Strokovnjaki tudi za nasvet so v firmi Samson Kamnik ( http://www.samson-kamnik.si/ ), kjer imajo večino takšnih materialov.
Vendar imajo voski eno skupno lastnost - treba jih je vzdrževati, torej obnavljati na nekaj mesecev.
Za stare kmečke mize s ploščo iz javorja je bil sicer način vzdrževanja nekoliko drugačen - gospodinja je mizo občasno preribala s krtačo in vodo, sicer pa ploskev ni imela drugih zaščit.

LP

[ljubitelj]

hvala za odgovor.
iz samsona so mi že pred časom odgovorili,
so mi ponudili en izdelek, in sicer svarun,
vendar si ne upam delati z naravnimi snovmi. trenutno,
ne za to mizo, kjer je že itak akrilni kit.
Lak za čoln, ki sem ga preizkusil je bil BioPin,
fajn zadeva, sam za te potrebe močno prešvoh,
pa še lepljiv ostane.
Ja kit je počil, ker je bil prevelik nanos.

Zato sem pa mislil, če poznate kaj res močnega,
mogoče na vodni osnovi, pač ne bo naravno,
s čimmanj vonjavami,
ampak da bi celotno mizo pač ohranil v čimmanjših nihanjih.
?

Pa še eno vprašanje:
s čim naj nanašam ročno ta lak?
z gobico, čopičem, valjčkom?

[pzaksek]

Pozdravljeni.

Sem hobi mizar in lahko rečem, da mi je ta forum fenomenalno všeč. Lahko tudi rečem, da je mizarstvo iz masive zelo zapleteno a izdelki so iz masive zelo zelo lepi. Kakor koli do sedaj sem naredil par izdelkov, ki so všečni, a jim še dosti fali, da bi bil z njimi zadovoljen.

Imam sledeči projek:- kuhinjska miza 200x100x76(hrast -jesen) roba je v sušilnici

Mizo bom sestavil (mozničil)-lepil( les obračal in lepil iz lat širine 5 cm ter debeline 4 cm). Obdelal jo bom z tremi vrstami brusnega papirja (cca. 60,120, 240)

Potem pride nanos epoksi smole, brušenje 240 in še 2x epoksi smola.

- naredil bom tudi stole

dodajam še link od pohištva:
https://www.massivum.de/holzstuhl-cubus ... 17397.html

Prosim, če komentirate in dodaste predloge ter ali je postopek kolikor toliko pravilen. Verjamem, da veliko piše tudi veliko sem že pregledal, a kljub temu vas še vprašam..

HVALA za odgovore in LP

[ales]

Dobrodošel!

Drži, kar pišeš, da je lahko masiva nekoliko bolj zapletena za izdelavo, vendar predvsem to velja za 'hobi mojstre', včasih pa ga tudi kakšen mizar krepko 'pihne', pri izdelavi.

Edina pripomba, ki jo imam pri tvojem postopku je izbira granulacije zaporednosti brušenja.
"Zlato pravilo" pi tem je, da se nikoli ne preskoči več kakor eno stopnjo pri granulaciji, razlog je v globini raz papirja, ki jih je kasneje težko odstraniti. V tvojem primeru predlagam zaporedje 60 - 100 -150.

Za lažje odločanje pa nekaj podatkov o granulaciji brusnih papirjev in platen:
8, 16, 24, 32, 40 so granulacije za strojno obdelavo (tudi parketa pri prvem brušenju)
60 80 100 120 150, 180, 220 so granulacije za brušenje lesa, masive ali furnirja
240, 280, 320, 360, 400 so za brušenje temeljnih lakov
500 in naprej do nekaj tisoč, pa za brušenja lakov in umetnih materialov (Kerrock) z namenom doseganja visokih sijajev.

Še zanimivost: številka granulacije pomeni označbo mreže, na kateri se zrna ustavijo in sicer gre za število 'okenc' na dolžini ene cole, torej 2,54 mm. Velikokrat se o številki granulacije razmišlja kakor o številu zrnc na kvadratno enoto (colo, cm) kar pa je popolnoma napačno.

[pzaksek]

Ojla,

hvala za informacije, jih bom upošteval maksimalno

Lp pero